11. CELOTA: Boljšemu pravnemu okvirju in njegovi boljši izvedbi naproti
V raziskavi, ki je izvedena v okviru projekta AGRI-EW, so zbrana stališča ter zamisli različnih deležnikov iz petih držav članic EU (Italija, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija) in dveh držav kandidatk (Srbija, Severna Makedonija) o tem, kako povečati udeležbo delavcev v kmetijstvu.
Deležniki v številnih državah, zlasti predstavniki delavcev, si želijo izboljšave njihovih nacionalnih pravnih okvirjev, z natančnejšo opredelitvijo pravice do obveščanja in posvetovanja.
Nekateri od predlogov za izboljšanje pravnega okvirja vključujejo:
- razširitev obsega pravice do obveščanja in posvetovanja na širši spekter razmer in odločitev, ki lahko vplivajo na pravice in interese delavcev, kot so restrukturiranje, prenehanje poslovanja, prenosi poslovanja in uporaba novih tehnologij;
- zagotovitev večje transparentnosti ter boljšega dostopa do informacij, ki zadevajo sprejemanje odločitev, skozi zakonsko opredelitev učinkovitih in transparentnih mehanizmov komunikacije, pri čemer naj bi se delodajalci zavezali k zagotavljanju celovitih in pravočasnih informacij o finančnih razmerah, učinku ter obetih za podjetja;
- krepitev zakonskega varstva predstavnikov delavcev pred nepravičnimi odpovedmi;
- različne oblike spodbud za delodajalce, ki podpirajo udeležbo delavcev (kot so nižji davki ali prispevki za obvezno socialno zavarovanje.
Izboljšanje pravnega okvirja je pomembno vprašanje v številnih državah, vendar kot takšno ne more rešiti težave. Zakonodaja lahko delavcem zagotovi le določene pravice, a je njihovo uveljavljanje odvisno od pobude delavcev in splošnega stališča delodajalcev.
Čeprav ni pričakovati, da bi pravni okvir lahko obravnaval vse specifičnosti delovnih razmerij v kmetijskem sektorju, je to uresničljivo s sporazumi med socialnimi partnerji.
Na ta način bi bilo mogoče prilagoditi mehanizme obveščanja in posvetovanja tako, da bolje ustrezajo sezonskemu značaju del v kmetijstvu in premoči malih, družinskih kmetij. Spodbudni sestanki, izmenjava mnenj in izkušenj ter skupna usposabljanja socialnih partnerjev bi lahko pomenili korak naprej v tej smeri.
Marsikateri delavci niso dovolj seznanjeni z evropskim in nacionalnim pravnim okvirjem ter s svojimi pravicami do obveščanja in posvetovanja. Zato bodo potrebna dodatna prizadevanja, da bodo delavci in njihovi predstavniki seznanjeni s temi pravicami.
To lahko izvajajo sindikati, vključno z organizacijami delodajalcev in drugimi deležniki. Takšne dejavnosti lahko vključujejo informativne kampanje, gradiva z navodili ter usposabljanje za delavce in delodajalce, z namenom razumeti prednosti udeležbe delavcev in pravni okvir.
Zlasti je pomembno dodatno ozaveščanje delodajalcev in njihovih organizacij o obojestranski koristi udeležbe delavcev, saj dokazi, vključno s tistimi, ki so pridobljeni med raziskavo, kažejo, da to lahko privede do boljšega in produktivnejšega delovnega okolja ter poveča odpornost pred različnimi krizami.
Splošno spodbujanje socialnega dialoga bi prav tako lahko imelo pozitiven učinek na udeležbo delavcev, še posebej v primeru vključitev natančnih določb o obveščanju in posvetovanju v kolektivne pogodbe.
Kolektivne pogodbe bi še posebej prišle prav v zagotavljanju natančnejših in podrobnejših določb o pravici do dostopa do informacij podjetja in zaupnosti, ker nacionalna zakonodaja glede tega ni vsakokrat dovolj jasna.
Dejanske primere dobre prakse je treba dokumentirati, izmenjevati med državami in spodbujati.
Nujno je ozaveščanje o vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo, pomembnosti zelenega prehoda in obsega njenega vpliva na delovne pogoje v kmetijstvu.
Nujno je posvetovanje z delavci in vključevanje delavcev v odločanje v povezavi s kmetijskimi praksami in strategijami za blažitev podnebnih sprememb. To je izvedljivo med drugim z ustanovitvijo skupnih odborov za varstvo okolja, oblikovanih na ravni podjetja. Delavci ali njihovi predstavniki se lahko vključijo tudi v različne intelektualne debate oziroma specializirane delovne skupine ali odbore.
K udeležbi delavcev bi prispevalo tudi, če bi delavci bili deležni več usposabljanja in izobraževanja o razumevanju vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo ter o trajnostni kmetijski tehnologiji in praksah.
Delavce je treba spodbujati, da predlagajo ter izvajajo inovativne rešitve za zmanjšanje emisije plinov z učinkom tople grede in prilagoditev podnebnim spremembam, saj lahko imajo ključno vlogo v oceni vpliva podnebnih sprememb na delovne pogoje ter določanju ukrepov za njihovo izboljšanje.
Zdravje in varnost pri delu je še eno področje z veliko možnosti za izboljšave, ki bi se lahko dosegle z okrepljenim vključevanjem delavcev, v dobro obeh strani. Na primer, delavci bi lahko imeli aktivno vlogo v načrtovanju, izvedbi in ocenjevanju vseh dejavnosti, osredotočenih na preprečitev profesionalnih tveganj.
Delodajalci bi lahko imeli več koristi od obveščanja in posvetovanja z delavci glede vprašanj v povezavi z delovno učinkovitostjo in upravljanjem poslovanjem, ki so v marsikaterih državah redko predmet takšnih postopkov.
Čeprav bi delodajalci očitno ohranili svoja pooblastila v sprejemanju vodstvenih odločitev, okrepljena udeležba delavcev lahko pozitivno vpliva na korporativno odločanje, kar bo prineslo izkušnje iz prve roke in sveže ideje.
V naslednji celoti so navedeni predlogi deležnikov iz petih držav članic EU in dveh držav kandidatk za izboljšanje pravnega okvirja in prakse udeležbe delavcev v kmetijstvu v njihovih državah v nacionalnih akcijskih načrtih.
