4. CELOTA: Udeležba delavcev v času krize
V kriznih razmerah je udeležba delavcev pomembnejša kot v običajnih okoliščinah. Gospodarske krize, pandemije, naravne katastrofe ali vojne lahko pomembno vplivajo na delovne pogoje tudi, ko so delavci v državi, ki je le posredno izpostavljena njihovim posledicam.
Ena takšna kriza je bila pandemija COVIDA-19, ki je prinesla pomembne spremembe v vsakdanji delovnik milijonov evropskih delavcev. Uvedene so različne omejitve in novi varnostni postopki, s posledičnimi spremembami v organizaciji dela in delovnih pogojih. V razmerah, ko so delavci bili vključeni v pripravo in izvedbo teh sprememb, so rezultati običajno bili boljši, delovni pogoji pa se niso tako zelo poslabšali.
Čeprav je udeležba delavcev med krizo pomembnejša, je običajno zaradi izrednih okoliščin toliko težje izvedljiva v praksi.
Nekatere od idej o tem, kako uporabiti mehanizme udeležbe delavcev, obsegajo:
- oblikovanje skupnih odborov. Ustanovitev kriznih odborov z vključevanjem predstavnikov delavcev in sindikatov lahko omogoči hitro in učinkovito komuniciranje v času krize.
- Vključevanje delavcev v določanje ter izvajanje varnostnih ukrepov in zdravja pri delu. To se lahko izvede skozi obstoječe postopke obveščanja in posvetovanja kakor tudi skozi širše vključevanje delavcev.
- Posvetovanje z delavci o razporeditvi delovnega časa. Prilagodljivost delovnega časa in povečana uporaba možnosti dela na daljavo lahko prideta prav v kriznih časih. Posvetovanje delavcev o možnostih delovnega časa in izvedbi dela na daljavo lahko pomaga pri iskanju rešitev, ki zagotavljajo zaščito in varnost delavcev v času krize, vključno z učinkovito organizacijo dela.
- Ocena in učenje iz izkušenj. Pomembno je oceniti, kako so krizne razmere rešene, in se poskusiti nekaj naučiti iz te izkušnje. Udeležba delavcev v tem ocenjevanju lahko zagotovi dragocene vpoglede ter prispeva k razvoju učinkovitejših strategij in ukrepov za krize v prihodnje.
